Nekaj zmot in nasvetov glede posvojitve muce

Ko se nekdo sreča s posvojitvijo novega družinskega člana, še posebej, če je to prvič, ima v glavi veliko predsodkov in prepričanj, ki so mu jih predali sorodniki, prijatelji in znanci. Začasne skrbnice žal velikokrat ne prepričamo potencialnih posvojiteljev, da je njihovo razmišljanje zastarelo in nerealno. Ker živo bitje ne sme biti »muha enodnevnica«, temveč bo z vami živela še veliko let, jo je potrebno trezno in odgovorno posvojiti. Obrnite se na zavetišče, društvo ali prostovoljce, ki sodelujejo z njimi!

 

»Posvojili bi mladička, čim manjšega, da ga lahko mi vse naučimo.«

To slišimo začasni skrbniki najbolj pogosto in v srcih nas prav zaboli, ko pomislimo na vse zapuščene odrasle muce, ki si ravno tako zaslužijo še eno priložnost. V skladu s 36. členom Pravilnika o zaščiti hišnih živali mačjih mladičev ni dovoljeno odvzeti od samice pred dopolnjenim 12. tednom starosti. Mladički, ki so z mamico do 12. tedna, imajo boljši imunski sistem in so bolje psiho-fizično razviti. Legla do te starosti ne ločujemo niti v primeru, da so brez mame, saj družba bratcev in sestric veliko vpliva na socializacijo. Če dobimo samo enega mladička, pa imamo prostovoljke doma običajno več muc, ki lahko siroti predstavljajo nadomestne bratce, nadomestne starše ali vzgojitelje.

Zelo težko je razumeti kaj potencialni posvojitelji mislijo z »da ga lahko mi vse naučimo«. Mucki gredo v nov dom, ko zagotovo znajo jesti sami, uporaba mačjega stranišča pa je samoumevna. Ali se bo nova mačka navadila na družbo drugih živali in kako jih bodo »staroselne« živali sprejele, je popolnoma odvisno od načina združitve in karakterja obeh živali, velik pomen ima tudi spol. Zato je toliko bolj pomembno, da se začasni skrbnik in posvojitelj temeljito pogovorita, da skupaj dobita pravega družabnika in da ne bo kasnejšega »vračila« mačka.

 

»Odrasla muca se ne bo nikoli navadila novega doma in lastnikov. Bivša prostoživečka pa ne bo nikoli zdržala v stanovanju.«

Odrasla muca, še posebej, če je predhodno zgubila svoj topli dom, postane lahko zelo prilagodljiva in komaj čaka, da pride spet do mehkega kavča in polne skledice. Strah, da bo pobegnila od doma, je popolnoma odveč, če boste pazljivi pri odpiranju oken in vrat. V primeru, da živite v zares varnem okolju in je muca navajena tudi zunanjega življenja, je ne smete kar prinesti domov in izpustiti na vrtu. Na začetku jo je potrebno imeti le v hiši, da se navadi na nove lastnike in novo okolje, zunaj pa naj bo kasneje samo pod nadzorom. Prostoživečke so velikokrat prostoživeče ne po svoji izbiri, ampak ker jih je lastnik zapustil. Take se ne bodo branile topline stanovanja. Slovenska zakonodaja veleva, da lastniške živali morajo biti vedno pod nadzorom, zato ne dovolite vašim živali hoditi same po svetu (še posebej ponoči) in predstavljati nevarnost v prometu.

 

»Preveč sprašujete/zahtevate/komplicirate, saj bi radi posvojili le mačka, ne pa otroka!«

Interesent, ki izgovori te besede, je v trenutku izbrisan s spiska potencialnih posvojiteljev. Kdor ne razume koliko ljubezni, truda, časa in denarja porabijo začasni skrbniki za »spravit gor« mucka, le-tega ne bo smatral za člana družine in ne bo zanj skrbel kot si zasluži. Taki naj raje kupijo plišasto igračko ali kamniti dekorativni kipec za na vrt.

V kolikor se vam zdi samoumevno, da začasni skrbnik ima rad začasnega gosta kot da bi bil njegov, ampak oseba h kateri ste prišli po mucko, vas nič ne sprašuje kako bo muc živel pri vas in ga zanima le povračilo stroškov, se raje obrnite in odidite. Če ta oseba ima doma mamo muco in vsako leto prodaja njene mladiče, ki so seveda brez rodovnika, prijavite jo, saj 11. člen Zakona o zaščiti živali skrbniku hišnih živali veleva, da z zagotovitvijo osamitve, kontracepcije ali sterilizacije/kastracije mora preprečiti kotitev nezaželenih mladičkov.

 

»Črne muce prinašajo nesrečo, tigraste so preveč navadne, iščemo muco posebne barve.«

Vsak najdenček je različen in nekaj posebnega. Starost, velikost, barva in dolžina dlake v končni fazi ni pomembna, potrebno je muca spoznat v živo in mu dat v novem domu čas, da vas vzljubi in vam zaupa. Ogromno ljudi pride v zavetišče z določeno sliko v mislih kakšnega mačka si želijo, na srečo pa mnogi odidejo domov z mačko, ki navzven ni niti podobna mucki njihovih sanj, jim je pa karakterno pisana na kožo. Drugi gredo domov praznih rok, ker na voljo za posvojitev ni točno take pa take muce. Taki ljudje so na žalost pripravljeni vzeti lepega mucka tudi iz rok preprodajalca oz. lastnika samičke, ki jo izkorišča le za zaslužek. Zavedati se je potrebno, da mačke imajo naravno življenjsko dobo 15 let in več, izbrati si moremo takega življenjskega sopotnika, s katerim bomo preživeli čim več lepih trenutkov. Če imate doma že eno muco pa se je potrebno osredotočit predvsem nanjo in poiskat zanjo ustrezno kombinacijo. Seveda tudi karakterno čudovit maček ima lahko slabe lastnosti, ampak kdo pa jih nima?

 

»Posvojnina? Kaj mačke niso zastonj?«

Dandanes žal skoraj nič ni več zastonj. Zavetiščem občine, s katerimi imajo pogodbo, plačujejo le prvih 30 dni oskrbe, od 31. dne dalje pa je žival v breme zavetišča. Z zakonskega vidika so praviloma le zavetišča pristojna za nameščanje nikogaršnjih živali, ampak zaradi prevelikega števila brezdomčkov večkrat dobrosrčno priskočijo na pomoč društva in prostovoljci, ki običajno ne dobijo občinske podpore. Ti se preživljajo s pomočjo posvojnin, donacij, prodajo unikatnih izdelkov, licitacij, ipd. Če vas zanima koliko so finančno obremenjeni, pomnožite stroške (veterinarske, od hrane in opreme), ki jih imate s svojo mačko s številom muc, ki jih imajo oni v oskrbi. Naj vam ta podatek vsako toliko potrka na srce in vas prepriča, da tudi nikogaršnje mačke ne živijo le od zraka in ljubezni.

 

»Svoji babici bi rad podaril muco. Bi bila presenečenje za rojstni dan!«

Živali se nikoli ne podari nekomu drugemu, brez njegove vednosti. Mačka ni kos oblačila, obdarjenec je ne more spravit v omaro, če mu ni všeč. Velikokrat se zgodi, da babica s svojo željo ni mislila resno ali si živali ne more privoščit. Taka darila pol pridejo nazaj ali še slabše, jih obdarjenci zapustijo. Kdor si želi štirinožnega prijatelja, naj si ga sam izbere, posvojnino pa lahko poravna sorodnik ali prijatelj kot darilo. Če brezdomčka posvoji upokojenec, je prav, da so sorodniki pripravljeni pomagat tudi pri kritju veterinarskih in stroških prehrane. Veliko starejših ljudi bi bilo veselih nad družbo, vendar si jih zaradi prenizkih pokojnin ne morejo privoščit. Potrebno je razmisliti tudi kam bo šla muca, ko bo njegov lastnik umrl. Zadevo se lahko doreče tudi v oporoki, saj pogostokrat dediči odvečno mačko kar izpustijo na cesto.

 

To je le peščica zmot, ki jih potencialni posvojitelji rečejo na posvojitvenem »izpitu«. Če med popravljavce spadate tudi vi, naj vas to tudi kaj izuči. Z dobro literaturo v roki in s poučnim klepetom v družbi pravih ljudi, boste v kratkem razumeli zakaj začasnim skrbnikom so šli vsi lasje v zrak, ko ste izustili katerega od naštetih »biserov«.

Posvojitev naj ne bo impulzivna, še posebej pa naj ne bo iz usmiljenja. V kolikor ste izkušeni, zelo potrpežljivi ter ste pripravljeni v posvojenčka vložiti nekaj truda in časa, običajno zelo dolgo čaka na nov dom kopica karakterno zahtevnejših muc, ki ravno tako si zaslužijo novo priložnost. Rek pravi »Za vsako rit raste palica«, mi pa si želimo, da za vsakega mačka raste topli dom.